Res se že lep čas nisem dotaknil svojega bloga in čas je že, da nekaj napišem.
Zima je po vsej verjetnosti tudi vas presenetila, predvsem v njeni vztrajnosti. Jaz pa ne pomnim, kdaj sem imel tako naporno zimo. Ne tako fizično kot psihično. Ogromno dela, živčki napeti, tako, da sem zelo vesel, da je vsega mimo.
Čeprav smo že v juniju, tega na vremenu ni čutit… zdaj res vsak sončni žarek izkoristimo maksimalno, pa čeprav se potem kosilo premakne v večerjo. 🙂
Ker pozimi res ni časa za kaj drugega kot delo in seveda družino, sem zdaj prišel na svoj račun, ko se lahko bolj posvetim stvarem v katerih neizmerno uživam. Prijatelj Iggy, dirkač, me je povabil na dirko na hrvaški Grobnik, kjer so si merili moči slovenski amaterski dirkači. Moram povedat, da fantje ne zaostajajo prav dosti za profiji in jih je bilo odlično spremljat. Seveda sem imel s sabo tudi svojo motoristično opremo. Za vsak slučaj opreme za cestni in motokros motocikel nikoli nisem prodal. 🙂 Ko je prišel čas za panoramsko vožnjo po dirkališču, mi je Iggy velikodušno odstopil svojo “raketo”, 1000 kubičnega Suzukija. Kr treslo me je od navdušenja, ker se še nikoli nisem “spustil” na cestno dirkališče z motorjem. Z Iggy-jem sva se dogovorila, da se pelje pred mano, da me malo “bremza”, predvsem pa, da me dirkaška žilica preveč ne odnese in da ne pristanem na kakšni zaščitni ograji. Dva kroga sem se malo navajal na motor in dirkališče, potem pa je razdalja med nama postajala vedno manjša in s kroga v krog sem bil bolj “domač”. Žal je tistih 20 min prehitro minilo. Oziroma je bolje tako. 🙂 Izkušnja je bila neverjetna! Hvala in bravo Iggy! Iggy je tisti dan raztural na dirkališču, še legenda Karim Babič je imal probleme z njim in se ga je komaj otresel v open class dirki.
Vsakemu motoristu bi priporačal, da se vsaj 1x zapelje na dirkališče. Ceste bi bile zaradi tega sigurno varnejše.
(eden od mojih krogov 🙂
Čas je bil tudi za obisk najboljšega frenda Sanija na Sardiniji. Sani je letos prvenstvo odigral v Iranu, kjer je s svojim klubom na koncu tudi slavil. Do konca sezone pa je podpisal pogodbo z italjanskim klubom Dinamo Sassari iz Sardinije. S prijateljem Nemotom sva ga tako obiskala v Portu Torres-u (25 km od Sassari-ja) in si tudi ogledala eno od domačih tekem končnice. Na najino veliko veselje jo je dobil Sassari, Sani je imel odličen večer, midva pa sva bila verjetno najglasnejša v dvorani. 😀 Bil je pravi “reunion” in odlično smo se imeli.
Bencin mi ne da miru in ravno pred tednom dni sem razmišljal, kako dolgo že nisem sedel na motokros motorju. Skoraj me je kap, ko se mi je nekaj po tem, po sms-u oglasil moj dober prijatelj Roman Jelen, če sem kje v bližini, da bodo popoldan trenirali na stezi na Brniku. Za tiste, ki ne veste, Roman je bil eden najboljših motokrosistov v SLO in evropi, zdaj trener nadobudnim motokrosistom.
Seveda sem se z veseljem odpeljal tja. Prav dosti sicer nisem imel od vožnje, saj so me po treh krogih roke že tako bolele, da tudi sklopke nisem mogel več stisniti :), poleg tega je Romanova 450ka pravi monstrum!
No, vsaj spanec tisti dan je bil vrhunski!
Čas je tudi še za en šport katerega obožujem in to je tenis! Največ igramo na Svobodi v LJ, kjer sem član in kjer imamo tudi svojo ligo. Trenutno igram v drugi, ker za prvo žal še nisem :D. Imamo pa vseeno odlične boje in je prvi šport po smučariji, v katerem me res vleče, da bi napredoval. Z družino smo letos za 1. majske počitnice odpotovali na Lošinj s SKIFUN-om, kjer že vrsto let organizirajo tenis kamp. Lahko samo rečem, da smo veliko odnesli od kampa in se ga drugo leto spet udeležimo. Da ne omenjam dobre družbe.
Upam, da bo še kr nekja časa za vse te užitke in še kakšnega zraven! 😉