Prvič v življenju sem imel priložnost 3 tedne preživeti na morju. Seveda sem jo z veseljem izkoristil. Kot že nekaj let zapored, smo tudi letos dopust preživeli v Bašaniji (Savudrija). Ni ravno Dalamacija, ampak imamo vse kar potrebujemo, pa še zelo blizu je.
Dopust radi preživljamo aktivno in tudi tokrat ni šlo brez športa. Skoraj vsak drug dan sem igral tenis, nekaj malega sem tekel, Lija itak ne more biti pri miru več kot 1 sekundo (zdaj je stara 4 leta in pol), Nika pa je “migala” po svojih zmožnostih saj decembra pričakujemo drugega otročička. 😀
Ogledali smo si tudi dva tenis turnirja, prvega v Portorožu (Slovenia Open) kjer so igrali vsi naši najboljši in ATP v Umagu. Kot otrok po risanki, sem tudi jaz navdušen nad igrami profijev želel nekaj tega prenesti v svojo igro. 😀 😀 Drugače pa kapo dol našim fantom (Žemlja, Bedene, Kavčič), ki se počasi in vztrajno dvigajo na površje svetovnega tenisa.
Vendar pa ne glede na to, da si na dopustu, ko si vzameš čas zase, familijo in predvsem čas brez službenih obveznosti, se zgodi, da misli tu in tam uidejo nazaj k službi. In pomisliš, da je res potrebno izkoristiti vsako sekundo dopusta, saj ob službi in noremu tempu vsakodnevno zmanjkuje časa za stvari, katere so ti najbolj pri srcu.
In prav zaradi tega sem se odločil, da bom vsaj 40 dni vstajal ob 5ih zjutraj! Da dobim dodatni dve uri dnevno za sebe in za stvari za katere mi zmanjkuje časa. Po 40 dneh naj bi to prešlo v navado.
Seveda me je k temu dodatno navdušil pisatelj in strokovnjak za vodenje kadrov Robin Sharma, avtor knjig The Monk Who Sold his Ferrari, The Saint, The Sirfer and The CEO katere sem v zadnjem času prebral.
Kaj delam zjutraj? Poleg tega, da se pozitivno pripravim na dan pred seboj, da bom mirno reagiral ob stresnih situacijah in da noben problem ni nerešljiv, zjutraj tečem, berem in izvajam joga vaje. Pa da ne bo kdo mislil, da sem neki “joga majster”! 🙂 Za jogo me je navdušila žena po tem, ko me je na morju hrbet tako “štihnil”, da sem dva dni komaj hodil. Vzela me je v roke in po dveh dnevih me je bolečina popustila. Zdelo se mi je vrhunsko! In še, če izračunam, da na mesec pridobim od 50-60 dodatnih ur, ima moj mesec dodatno več kot 2 dneva.
Pa še nekaj, nikoli nisem bil za prav zgodnje vstajanje. Potrebna je samo odločitev zakaj in malo brce zjutraj v svojo tazadnjo.
Tudi ta blog pišem zjutraj (ura je 5:54) in danes sem že odlaufal svoje. 🙂 Počutim se odlično in počasi postajam odvisen od jutranjega miru brez telefonov, emailov, prometa, itd….
Ko se zjutraj peljem s kolesom v službo in ko migam z glavo po taktu komada v slušalkah, me folk res malo čudno gleda! 🙂 Ampak kaj potem. Otroka v sebi je potrebno skozi vzdrževati! 🙂
Poskusite kdaj! Ne bo vam žal!
Imejte vrhunski dan! R