Ustvari svojo navado in navada bo ustvarila tebe
Vsak od nas ima svoje navade. Takšne in drugačne. Nekatere so pozitivne, nekatere negativne, nekatere uničujoče. Ampak kot rečeno, navada je železna srajca.
Vprašanje pa je, ali se svojih navad sploh zavedamo? Dejstvo je, da smo večina dneva na “avto pilotu”. Se pravi, da se ne zavedamo, kako si zjutraj omijemo zobe, kako si zavežemo čevlje, kako in kdaj pritisnemo na sklopko, večina se nas niti ne spomni kako smo se pripeljali v službo.
Radi rečemo, da nam je navada zlezla pod kožo. V bistvu pa se nam vgravira v podzavest. In čeprav vemo, da nam nekatere naše navade ne naredijo nič dobrega, jih vseeno počnemo. Podzavestno. Koliko vas je takih, ki zjutraj, ko se zbudite, najprej zagrabite telefon, preverite družabna omrežja in maile? Kako mislite, da bo potekal vaš dan, ko vas navsezgodaj ziritira službeni mail ali pa, ko pregledate instagram post-e z vsemi palmami in sinje modro vodo, vam pa se že mudi v službo kjer boste cel dan v pisarni? Not good I guess.
Še huje je, ko svoje misli navadimo, da so konstantno v programu preživetja. Preživetja sem napisal zato, ker je občutek tak, kot da nas bi nekdo lovil, mi pa se borimo za življenje. Najprej, ko zjutraj odpremo oči, pomislimo na vse probleme, kako jih bomo reševali in kaj vse slabega se še lahko zgodi.
Vem o čem govorim, saj sem bil (pre)dolgo v takem stanju. Konstantno sem bil v skrbeh ali bom obdržal službo, ali bom zaslužil dovolj, da bom preživel sebe in dva otroka. Ali bo dovolj za najemnino in hrano. Stalno sem analiziral stvari in razmišljal o tem, kaj bo, če se stvari obrnejo v določeno smer in to je bilo v večini primerov v negativo. Nagativo, še preden se je stvar zgodila! Res idiotsko.
Tako sem že zjutraj podpisal pogodbo za slab dan. Ker, ko zjutraj preplavimo telo z negativnimi mislimi in negativno frekvenco, bo ta frekvenca privabila dogodke ali ljudi s podobno “nastrojeno” frekvenco. Verjetno vas pa večina ve, da vsa živa bitja, stvari in dogodki oddajajo določeno frekvenco, čeprav se tega ne zavedamo. In potem si rečemo, mater, danes mi gre vse narobe! Ja jasno, sej smo si to sami priklicali!
Misli enostavno natreniraš, da postanejo navada, da postanejo podzavest, ki nas vodi na avtopilotu čez cel dan. Dan za dnem, teden za tednom. In še preden se zavedamo, te misli postanejo naš značaj. NEZAVEDNO postanemo odvisni od nagtivnih misli in posledično dogodkov.
In če lahko misli natreniramo tako, da postanejo naša navada, zakaj jih ne bi natrenirali, da so te konstantno pozitivne. Da namesto o na pol praznem kozarcu, razmišljamo o na pol polnem. Odločitev je popolnoma vaša. Seveda pa je potrebno to železno srajco najprej slečt, kar pa ni enostavno. Študije kažejo, da je potrebno cca. 60 dni, da nam nova stvar/navada zleze pod kožo (podzavest). Za to je potrebna vztrajnost in volja.
Svojih uničujočih misli sem se zavedel takrat, ko sem začel razmišljati, zakaj sem večinoma potrt, zaskrbljen, oziroma zakaj se mi dogajajo določene stvari. Služba, ki me ne zadovoljuje, razpad družine in ločitev, konstantno pomanjkanje financ, nestrpnost do svojih otrok, partnerja, prijateljev… In mi je bilo dovolj!
Ne moremo pričakovati sprememb, če vsak dan živimo enako in mislimo enake stvari.
Rekel sem si, nekaj moram spremeniti. Najprej sem se odločil, da ozavestim svoje misli, da se sploh zavem, kaj mi čez dan roji po glavi. Moram priznat, da sem bil zgrožen. Nikoli si nisem mislil, da je lahko v meni toliko negative. Bil sem večinoma jezen na sebe in tudi na druge, ker me prejšnja služba ni izpolnjevala, ker je bil moj dan monoton, ker sem se primerjal z drugimi zakaj oni lahko jaz pa ne itd. In to je bila moja uničujoča navada, ki je bila zakoreninjena v mojo podzavest.
Zadal sem si cilj, da se re-programiram z novimi navadami.
V zadnjih letih sem se naučil, oziroma se še vedno učim zavedati se vedno več svojih misli in čustev skozi dan. Še vedno se pojavijo negativne. Ampak razlika je, da se jih zavedam in takrat lahko drugače reagiram in jih nadomestim s pozitivnimi. Da pa sem do tega prišel, so mi pomagale moje nove navade. Prvo, ko zjutraj odprem oči, pomislim na to, da je pred mano nov dan in nove priložnosti, da se bo vse izteklo tako, ko se mora. Poleg tega sprejemam ljudi takšne kot so, ker nikoli ne veš kakšno borbo kdo bije v sebi. Hvaležen za vse kar imam, predvsem pa ljudi, ki so mi blizu in me nadušujejo.
Navada ali navade na katere sem zelo ponsen in sem jih v zadnjih 4ih letih tako rekoč vcepil v svojo podzavest so zgodnje vstajanje, meditacija, učenje/branje in trening ali skrb za telo. Seveda je bilo zadnje najlažje! 🙂 Vse to pa naredim preden se dan normalno začne.
Zbudim se brez budilke ob 4:50 – 5:00. Zakaj? Ker je zjutraj najlepši čas. Ker imam 2h popolnoma zase. Ker so misli popolnoma zbrane. Ker ni nobenih “motilcev” (beri tel, mail, otrok,…).
Meditacija je fenomenalna stvar. In mi je nabolj pomagala pri tem, da sem ozavestil svoje “uničujoče” misli in mi odpira nova področja znanja, za katera se niti ne zavedamo, da jih imamo vsi v sebi.
Nikoli nisem toliko bral, kot berem zadnja leta. V bistvu požiram knjige in nova znanja. Lahko rečem, da sem postal odvisnež knjig. Še preden preberem knjigo, že iščem naslednjo.
Brez športa in treninga pa že prej nisem znal živet. To navado sem vgradil že pri 5ih letih. 😉

Rekel bom, da sem danes boljša vezija sebe. Imam še zelo veliko dela, vendar vem kam grem in kaj me čaka. In veselim se tega!
Pa dajte si tudi vi “inštalirat” kakšno novo, pozitivno navado! 😉 Pa radi se mejte!