Moja prva meditacija

Prvič sem se z njo srečal že v rosnih letih, ko sem kot tekmovalec sodeloval s psihologinjo. Resneje, ozirma redno pa sem začel meditirati pred dobrimi štirimi leti. Moja prva meditacija pa je bila čisti polom!

Stvari v življenju so me pripeljale do tega, da sem enostavno začutil, da moram nekaj spremeniti. In sem!

Kar naenkrat so me začele zanimati določene teme, za katere si pred časom niti mislil nisem, da bi me lahko. Začel sem brati in ob vsakem koncu knjige, sem komaj čakal, da začnem brati novo. Prva stvar, ki sem jo vpeljal v moj dan je bila, da sem začel ustajati ob 5:00 zjutraj.

Želel sem si, da bi v dnevu imel vsaj dve uri popolnoma zase. Brez telefona, maila, prometa, otrok, itd. Dnevi so leteli kot podivjan vlak, zajtrk (če se je dalo še trening), služba, popoldan otroci, večerja, malo kauča plus TV in spat. Dosti sem rekel. Zdaj vidim, da sem že 7 let nazaj o tem napisal blog, ki si ga lahko preberte tukaj.

Verjamem, da v življenju ni naključij in tako sem v roke dobil knjigo, ki me je navdušila nad meditacijo. Knjiga se imenuje Breaking the habit of being yourself od Joe Dispenza-e. Slovenski prevod knjige najdete pod naslovom Odvadite se biti to, kar ste.

Knjiga Breaking the Habit of Being Yourself

In sem začel. Postopoma. Najprej 10, potem 15, 20 minut… Danes z lahkoto meditiram med 40 in 60 minut. Jasno pa, da sem imel na začetku v glavi popolno zmešnjavo in moja prva meditacija je bila polom! Šele ko začneš meditirati, vidiš kaj vse ti roji po glavi. Enostavno nisem znal umiriti svojih misli, kaj šele, da bi jih spravil stran in se popolnoma umiril.

In ravno to je bilo narobe, da sem se na vse pretege trudil, da bi misli odgnal iz svoje glave. Prvo pravilo meditacije je, da sprejmeš misli, jih ne analiziraš in pustiš, da odidejo same. Ko sem to dojel, je šlo dosti lažje.

Največkrat uporabim vodene meditacije, ki jih imam naložene na telefonu ali iz YouTube-a. Tega imate res veliko. Tu in tam, če se res kje na mirnem mestu, pa jo naredim tudi brez glasbene podlage.

Zakaj meditiram? Meditacija mi je dala nekaj, česar prej nisem imel. Postal sem dosti bolj miren in potrpežljiv. Bil sem vzkipljiv. Hitro sem popizdil, če je kakšen avto pred mano predolgo zavijal ali pa, če je delavka na pošti spraševala čudna vprašanja. Seveda je bilo tudi doma podobno, tako s partnerko, kot z otrokoma. Sam sebi si nisem bil všeč. V sebi sem imel skozi nek nemir in jezo.

Moja prva meditacija.
Jutranja meditacija

Razlika danes je ta, da podobne stvari še vedno občutim, ampak se jih zavedam in s tem potem tudi drugače odreagiram. Pa da ne bo kdo mislil, da nikoli več ne popizdim. 🙂 Je pa res, da je tega sigurno za 70% manj.

Meditacija je danes še vedno bolj ali manj tabu tema. Ljudje takoj pomislijo na slabiča ali pa pojavo bude, ki sedi po turško z rokama na kolenih, če nekdo reče, da metitira. Čeprav imam vseeno občutek, da jo ljudje vedno bolj sprejemajo in izvajajo.

Dobro je to, da za meditacijo ne rabiš popolnoma nobenega predhodnega znanja. Najlažje pa je, da se na začetku meditacije osredotočite samo na globoko dihanje ali pa na določene dele telesa in poskusite sprostiti vsako najmanjšo mišico v tistem delu telesa.

Pa še to, meditacija je koristna tudi, če jo naredite samo kakšno minuto ali dve kje v naravi ali kakšni klopci. Se globoko nadihate in se poskusite umiriti.

Poskusite! 😉

3 thoughts on “Moja prva meditacija”

  1. Pingback: Cilj vsakega športnika | Blog | Rene Mlekuz

Leave a Reply to Anja Cancel Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


The reCAPTCHA verification period has expired. Please reload the page.